Kaj je participatorni proračun?

mnozicaidejeParticipatorni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi soodločamo občanke in občani.
Občanke in občani z odločanjem o investicijah izboljšujemo kakovost življenja v svojem okolju (četrti, mestu). Sami vemo, kaj najbolj potrebujemo in kako poiskati najprimernejše rešitve. V procesu participatornega proračuna občanke in občani sami določimo katere investicije so v skupnosti najnujnejše. Na ta način realizirane investicije natančno in konkretno odgovarjajo na potrebe skupnosti.

O katerih sredstvih je govora?

V proračunu Mestne občine Maribor vsako leto, po tem, ko se financirajo vse z zakonom določene dejavnosti, ostanejo sredstva, katerih namen je izvajanje investicij. Gre za približno 20 odstotkov mestnega proračuna, ki ga imenujemo euronapis_zelernoinvesticijski del. To so sredstva, ki v mestnem proračunu ostanejo po tem, ko mesto zadosti vsem zahtevam Zakona o lokalni samoupravi in poravna morebitne druge obveznosti (plačevanje obresti, plačevanje zakonskih kazni itd.). V procesu participatornega proračuna bomo občanke in občani odločali o porabi dela teh sredstev. V Mariboru znaša investicijski del proračuna med 5 in 15 milijonov evrov.

Točni delež investicijskih sredstev, namenjen participatornemu proračunu vsako leto določi mestni svet. Pravica do soodločanja o tem znesku se nato razdelijo med posamezne mestne četrti in krajevne skupnosti. Odločitev o razdelitvi sredstev bodo morale lokalne skupnosti sprejeti s konsenzom. Če ta  ni dosežen, se sredstva razdelijo glede na število prebivalcev mestne četrti ali krajevne skupnosti.

Kako bomo opredelili potrebe skupnosti?

Predloge za investicije oblikujemo občanke in občani sami. Sami, ali v sodelovanju s sosedi, prijatelji in širšo skupnostjo prepoznamo najbolj pereče probleme in se skušamo dogovoriti, kako jih bomo rešili.

Občankam in občanom so na voljo občinske strokovne službe, s pomočjo katerih pripravimo in ovrednotimo dogovorjene predloge, ki jih občinska uprava zbira v postopku participatornega proračuna. Vsi tako oblikovani predlogi sestavljajo listo projektov, enkrat letno pa občanke in občani z glasovanjem odločimo, kateri bodo izvedeni.

Kako se bodo izmed vseh potreb določile prioritetne naloge v skupnosti?

Na ravni vsake mestne četrti in krajevne skupnosti se enkrat letno organizira glasovanje na katerem občanke in občani izbiramo in izberemo med predlaganimi investicijskimi projekti. Vsaka občanka in vsak občan ima na voljo pet glasov, ki jih lahko podeli tistim petim projektom, za katere meni, da so najpomembnejši. Tako se oblikuje prednostni seznam projektov – od tistega z največ do tistega z najmanj prejetimi glasovi. Za izvedbo se s tega seznama izbere toliko projektov, kolikor je razpoložljivih sredstev.

Način porabe sredstev za projekte na primeru hipotetičnega zneska

Od predloga do projekta

Investicijske projekte izbrane z glasovanjem občanov je mestna uprava dolžna uveljaviti pri razporejanju investicijskih sredstev in je hkrati odgovorna, da se izbrani projekti ob sodelovanju z občankami in občani tudi izpeljejo.
Občinske strokovne službe  v sodelovanju s prebivalkami in prebivalci dokončno izbrane projekte pripravijo v skladu z zakonskimi določili ter po predpisanem postopku javnega naročanja izberejo izvajalca, ki bo projekt izvedel

Participatorni proračun po svetu poznajo že četrt stoletja

Prakse po svetu kažejo zelo spodbudne rezultate. Že preko 1.500 mest ali delov mest, pa tudi nekaj provinc in zveznih držav izvaja sistem participatornega proračuna.
Izvajajo ga tako v majhnih mestih, z ne več kot do 20.000 prebivalci, kakor tudi v metropolah kot so Chicago, New York, Berlin, Lizbona, London, Porto Alegre, Toronto, Rim in še bi lahko naštevali.
Različna mesta namenjajo različno velike deleže mestnega proračuna za izvajanje participatornega proračuna.

Prednosti participatornega proračuna

odlocamo o mestu

Raziskave učinkov participatornega proračuna kažejo boljše rezultate tam kjer je delež mestnega proračuna, ki se ga prepusti v upravljanje prebivalcem, večji. Bolj kot je način odločanja na zborih prebivalcev vključujoč in demokratičen, boljši so rezultati za mesto.

Tako Svetovna Banka kot Združeni Narodi so prišli do zaključkov, da soodločanje o porabi proračunskih sredstev:

  • zelo omeji korupcijo in vpliv škodljivih interesov na izbiro investicijskih prioritet,
  • bistveno dviguje kvaliteto življenja v mestu,
  • znižuje socialne in razvojne razlike med različnimi predeli skupnosti,
  • pospešuje gospodarsko rast.

 

Več informacijo o participatornem proračunu

Pobuda Odločaj o mestu je izdelala brošurico v kateri je bolj občirno predstavljen participatorni proračun. Odprete jo s klikom na povezavo:

Participatorni proračun knjižica