POGOSTA VPRAŠANJA

Kakšne projekte lahko predlagam?

Predlagajo se lahko kakršni koli projekti na katerokoli temo. Gre tako za infrastrukturne projekte (popravila pločnikov, postavitev cestne osvetljave, postavitev otroških igral ali rekreativne opreme, itn.), vzdrževalne projekte (popravilo spomenika, ureditev zapuščene površine, itn.), storitve (računalniški tečaj za krajane, itn).

Da pa bodo ti predlogi veljavni tudi za glasovanje, morajo zadostiti naslednjim pogojem:

  • predlog mora biti omejen na območje mestne četrti Radvanje,
  • predlog ne sme biti izven pristojnosti občine,
  • predlog ne sme biti v nasprotju z zakonodajo,
  • trajanje predloga mora biti omejeno na proračunsko obdobje za katerega se participatorni proračun, torej 2016,
  • predlog ne sme biti dražji od celotnega zneska na voljo, to je 100.000 €.

Če niste prepričani, če vaš predlog zadošča tem kriterijem ga vseeno predlagajte, saj se ne pričakuje, da bo vsak občan vedel točno kaj je v čigavi pristojnosti in koliko kaj stane. To bodo kasneje ugotavljale pristojne službe. Prispele predloge bodo pregledale strokovne službe Mestne občine Maribor in z utemeljitvijo izločile tiste, ki ne bodo ustrezali kriterijem.

Kakšne koristi bo imelo mesto?

Svetovna banka in Organizacija združenih narodov sta preučila mesta, ki so upravljana s soodločanjem občanov. Študije so pokazale, da je v mestih, kjer občani soupravljajo s participatornim proračunom, kvaliteta življenja bistveno višja, opaziti je zmanjševanje socialne razslojenosti, zadovoljstvo in zaupanje v demokratične institucije je povrnjeno, zmanjšan je nivo korupcije in ne nazadnje gospodarska rast je pospešena – a ne na škodo zgoraj naštetega.

Kakšne koristi bom imel/a jaz kot posameznica oz. posameznik?

Vsaka občanka in vsak občan mesta s participatornim proračunom dobi priložnost, ne le odločati o tem, kateri projekti se bodo v četrti v kateri živi izvajali, temveč, da lahko tudi sam predlaga projekte, ki izboljšujejo njegovo življenjsko okolje. S tem, ko občani sami odločajo o tem, kateri projekti naj se izvedejo in kateri ne, se izboljša učinkovitost porabe skupnih sredstev s ciljem čim boljšega zadovoljevanja potreb občanov.

Ali nas ne bo premalo?

Participatorni proračun se uspešno izvaja tako v vaseh s tisoč prebivalci kot tudi v milijonskih metropolah, kot so Berlin, Rim, Pariz … Uspeh ni odvisen od velikosti mesta, je pa pomembno, da se občani procesa udeležujejo v čim večjem številu. Zaupamo, da je interes prebivalcev pri tem, da sami vplivajo na razporeditev skupnih sredstev in te naloge ne prepuščajo več le političnim strankam in posameznikom, dovolj močan, da udeležbe pri snovanju in izbiri projektov ne bo manjkalo.

Zakaj bi se udeleževal?

Običajne strankarske strukture in predstavniška telesa v Sloveniji niso več izvrševalec javne volje. Vse preveč krat so hote ali ne njihove odločitve neskladne z željami ljudi, ki naj bi jih zastopale. Čas je, da se zavemo, da se nič ne bo spremenilo, če bomo sedeli doma vsak na svojem kavču in čakali, da nas bodo naši predstavniki popeljali v boljšo prihodnost. S participatornim proračunom se občanom ponuja možnost direktnega vpliva na porabo javnih sredstev in možnost presekati krog korupcije, klientelizma in nesmotrne porabe sredstev. S participatornim proračunom se tako v Sloveniji prvič uvaja demokratično načelo, da naj javne politike odražajo javno voljo.

Kolikšna mora biti udeležba v procesu participatornega proračuna, da je uspešen?

Mestna občina Maribor, bo rezultate participatornega proračuna upoštevala le, če se glasovanja o predlaganih projektih udeleži več kot 5% volilnih upravičencev. Ni pa pomembno le glasovanje, temveč tudi sodelovanje pri pripravi projektnih predlogov.

V tujini se je pokazalo, da se v uspešen proces participatornega proračuna v fazi formiranja investicijskih predlogov vključi okoli 3% občank in občanov. Najboljši primeri ocenjujejo udeležbo pri oblikovanju predlogov okoli 5%. Ko bo participatorni proračun “zaživel”, bo pri oblikovanju predlogov namesto 45 ljudi, kot zdaj, torej sodelovalo 3300 občanov.

Odločevalni del procesa sprejemanja proračuna se bo izvajal kot volitve in bo predvidoma pritegnil podobno udeležbo.

Kdaj bodo spremembe vidne?

Projekti, ki bodo izglasovani v najvišja mesta po prioritetni listi bodo umeščeni v proračun Mestne občine Maribor za leto 2016 in bodo v tem letu tudi izvedeni.

Nekatere spremembe, kot sta zmanjšanje korupcije in bolj smotrna poraba sredstev, bodo vidne takoj. Večje spremembe, kot je zmanjšanje socialne razslojenosti, so se v drugih primerih participatornega proračuna po svetu pokazale v obdobju petih let, so pa ti učinki tudi odvisni od deleža proračuna, ki ga občina nameni za participacijo občanov. Več kot je sredstev, večji je tudi učinek.

Zakaj je ta način boljši od obstoječega?

Zgodovina je pokazala, da se je predstavniški sistem v Mariboru kot tudi po Sloveniji izrodil in odmaknil od ljudi. Izvoljeni predstavniki zaradi nepoznavanja dejanskih potreb zato velikokrat odločajo v nasprotju z voljo ljudstva. Participatorni proračun je mehanizem, s katerim pomembno funkcijo razporejanja dela javnega denarja prenašamo na občanke in občane, zato bo poraba sredstev bolje zadovoljevala njihove potrebe.

Dejstvo, da je upravljanje z mestom, ki vključuje participacijo občanov, boljše od tradicionalnega načina, potrjuje veliko število empiričnih študij, izvedenih med drugim tudi s strani Svetovne Banke in Združenih narodov.

Moram biti strokovnjak?

Proces izbire projektov poteka po sistemu volitev in tako kot na volitvah ni potrebno nobeno strokovno znanje razen prepoznavanja, izražanja in utemeljevanja lastnih potreb, interesov in želja.

Participatorni proračun pa ni omejen le na izbiranje med možnostmi, ki nam jih ponudi nekdo drug, temveč omogoča tudi ustvarjanje lastnih možnosti izbire. Če želite predlagati enega izmed projektov, ki bodo predmet procesa izbiranja, postane vključevanje strokovnjakov neizogibno. Še vedno pa ni potrebno, da ste sami strokovnjak. Vaš predlog bodo strokovno obdelale občinske strokovne službe in ga tako pripravile z vključitev v proračun. Prav tako bo na voljo strokovna pomoč pri formulaciji predloga.

Ali bom lahko glasoval po spletu?

Ker Slovenija še nima infrastrukture potrebne za učinkovito izvajanje spletnih glasovanj ta trenutek glasovanje preko spleta ne bo mogoče.

Kako bi participatorni proračun vplival na pridobivanje EU sredstev občine?

V okviru participatornega proračuna občanke in občani lahko predlagajo tudi projekte, ki bi kandidirali za EU sredstva. V tem pogledu se projekti, sofinancirani s strani EU ali drugih virov, obravnavajo popolnoma enako, kot se obravnavajo sicer, torej participatorni proračun ne ovira pridobivanja razpisnih sredstev.

Kaj potrebujem za sodelovanje?

Edini pogoj za sodelovanje je status občanke oz. občana, potrebujete torej le osebni dokument in stalno prebivališče v Mestni četrti Radvanje.

Ali se kje v tujini participatorni proračun že izvaja?

Participatorni proračun se izvaja v že več kot 1500 mestih po svetu, tako v relativno neznanih, kot sta Salford ali Grottammare, kot tudi v velemestih kot so Berlin, Pariz, Chicago, New York, Toronto, Rim … Najbolj razvita je praksa participatornega proračuna v Braziliji, kjer se je tudi začela, in sicer v mestu Porto Alegre, kjer poteka že 25. let.

Bo poslovanje občine poslej bolj transparentno?

Participatorni proračun v delu proračuna, ki mu je namenjen, zagotovlja transparentnost porabe javnega denarja in zmanjšuje korupcijo. Te učinke pri izvajanju participatornega proračuna potrjujejo tudi mednarodne študije. Včasih mesta uvedejo participatorni proračun specifično z namenom, da bi povečala transparentnost in omejila korupcijo.

Kako participatorni proračun deluje?

Delovanje participatornega proračuna opisujemo na tej strani. V kratkem bo podrobno prikazano tudi v animaciji, ki si jo boste lahko ogledali na tej spletni strani.

Potrebujete prostovoljce, kako lahko pomagam?

Vsaka posameznica in vsak posameznik, ki želi sodelovati v participatornem proračuna lahko to stori z oddajo projektnega predloga, udeležbo na javni predstavitvi, udeležbo na glasovanju ali pa se oglasi pri tajniku MČ Radvanje in se pozanima o drugih možnostih sodelovanja.

Bo zaposlovanje na občini in javnih podjetjih z manj nepotizma?

Participatorni proračun ne zadeva zaposlovanja, zato ne bo imel ne pozitivnega ne negativnega vpliva na zaposlovalne politike.

Kaj bo z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi?

Z uveljavitvijo instituta participatornega proračuna se status mestnih četrti in krajevnih skupnosti ne spreminja.

Bomo s participatornim proračunom ustvarili delovna mesta?

Participatorni proračun na zaposlitve vpliva posredno. Raziskave participatornega proračuna po svetu, ki sta jih izvedla Svetovna banka in Organizacija združenih narodov, kažejo, da participatorni proračun pozitivno vpliva na gospodarstvo in pospešuje gospodarsko rast, kar posledično zvišuje tudi stopnjo zaposlenosti.

Kako pogosto bom moral/a glasovati za projekte?

Proces izbire investicijskih projektov bo potekal enkrat letno. Podobno kot na volitvah pa udeležba pri oblikovanju participatornega proračuna ni obvezna, torej se ga udeležite tako pogosto, kot sami želite.

Kako bo participatorni proračun vplival na kakovost življenja v mestu?

Študije učinkov participatornega proračuna na kakovost življenja v mestih kažejo, da soodločanje občanov pri porabi javnih sredstev ugodno vpliva na kakovost življenja v mestu. Dolgoročne študije modelov participatornega proračuna, podobnim našemu predlogu, kažejo, da udeleženci ocenjujejo kvaliteto življenja v mestu bolje kot v mestih kjer participatornega proračuna ni. Hkrati se zmanjšujejo socialne razlike med različnimi predeli mesta, izboljša pa se tudi nivo javnih storitev.

Ali bomo občanke in občani imeli več/manj pravic, več/manj obveznosti, več/ manj svobode, več/manj odgovornosti?

Občanke in občani bomo pridobili pravico odločilno vplivati na del mestnega proračuna, kar pomeni več svobode odločanja, a tudi več obveznosti sodelovanja in večjo odgovornost za skupnost. Nikomur se ni potrebno udeležiti oblikovanja participatornega proračuna, prav tako kot nihče ni prisiljen v udeležbo na volitvah. A zavedati se moramo, da z našo neudeležbo prepuščamo odločitve drugim, kar prinaša določeno stopnjo odgovornosti za posledične rezultate.

Kakšen bo trajnostni razvoj mesta?

Eden izmed učinkov participatornega proračuna je, da se različni deli mesta razvijajo uravnoteženo, zato ne pride do degradacije nekaterih delov.

Bo participatorni proračun povečal birokracijo?

Zaradi direktnega prenašanja volje občanov v odločanje o proračunu je birokratski postopek, potreben za izbiro investicijskih projektov, postal odveč, kar pomeni skrajšanje birokratskih postopkov. Tehnične službe, bodo opravljale enako delo kot doslej.

Ali ima participatorni proračun kakšen vpliv na gospodarstvo?

Raziskave participatornega proračuna po svetu, ki sta jih izvedli Svetovna banka in Organizacija združenih narodov, so pokazale, da participatorni proračun pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Seveda, pa je ta pozitivni vpliv sorazmeren z deležem sredstev, ki mu je namenjen.

Ali bomo lahko vplivali na mestni svet?

Mestni svet se pri participatornem proračunu zaveže, da bo pri izbiri projektov spoštoval izkazano mnenje občanov. S participatornim proračunom bomo torej odločilno vplivali na odločitve mestnega sveta!

Koliko denarja bo na razpolago za participatorni proračun?

Pri participatornem proračunu se sredstva razporejajo iz tako imenovanega investicijskega dela mestnega proračuna. V primeru Maribora je to približno 20 % mestnega proračuna, odvisno od proračunskega leta. Kakšen delež tega zneska bo na voljo za participatorni proračun, se bo določalo vsako leto sproti. Praksa po svetu kaže, da več kot je denarja namenjenega participatornemu proračunu, boljši so učinki za mesto.

Kaj se bo zgodilo s strankami, svetniki in županom?

Obstoječi organi in strukture ostanejo nespremenjeni in opravljajo enako naloge kot do sedaj. Razlike je le v tem, da z participatornim proračunom občani lahko upravljajo z deležem proračunskih sredstev.

Kaj bo s preostankom občinskega proračuna?

Zakon o lokalni samoupravi nalaga občinam kopico nalog, ki so jih dolžne izvajati. Med te spadajo financiranje predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja, osnovna zdravstvena oskrba, komunalna oskrba, vzdrževanje cest itd. Ta sredstva se bodo razporejala enako kot doslej, torej z odloki mestnega sveta.

Kako, konkretno, bi participatorni proračun deloval v korist narave v urbanem okolju (urbani ekosistem) iz vidika trajnostnega razvoja mesta?

Po izkušnjah drugih mest si občani prav skozi participatorni proračun prizadevajo za večjo ozelenitev mest. V seznamih izbranih projektov se zelo pogosto najdejo zasaditve dreves, širitve parkov, ozelenitve zapuščenih območij, kar posledično tudi blagodejno, čeprav ne odločujoče, vpliva na kvaliteto zraka. Na oskrbo z vodo ali kvaliteto prsti participatorni proračun, kot je predlagan v Mariboru, ne bo imel neposrednega vpliva, medtem ko v mestih, kjer je participacija občanov uvedena do te mere, da lahko vplivajo tudi na delovanje javnih služb, ki se z omenjenimi viri ukvarjajo, zelo dvigne trajnostno naravnanost teh služb.