Prvi bodo proračun sestavljali v Radvanju

Objavljeno v časniku VEČER, 15. 7. 2015
Avtorica članka: Jasmina Cehnar


Pilotni projekt participatornega proračuna, ko bodo Mariborčani kot prvi v Sloveniji lahko soodločali o manjših projektih v svoji soseščini, bo zagnan jeseni; aktivisti IMZ delajo naprej, spremenili bi poslovnik mestnega sveta.

Projekt participatornega proračuna, instituta, ki ga po svetu uporablja že 1500 mest, občanom pa omogoča določeno mero vpliva na razporejanje investicijskega dela mestnega proračuna, bo, kakor kaže, v Mariboru vendarle zaživel. To se bo zgodilo jeseni, ko namerava Mestna občina Maribor zagnati pilotni projekt v Mestni četrti Radvanje, je povedal Metod Dolinšek, mestni svetnik SD in vodja delovne skupine za participatorni proračun, ki jo je po javnih pritiskih na začetku letošnjega leta ustanovil mariborski župan Andrej Fištravec. Poleg Dolinška komisijo sestavljajo še predstavniki občinskih strokovnih služb in Iniciative Mestni zbor (IMZ) oziroma njene skupine Odločaj o mestu, pobudnice projekta. Ta si za mehanizem, ki ga v Sloveniji še ne uporabljamo, krepil pa naj bi zaupanje v demokratične institucije, aktivno prizadeva že dve leti, vendar je kar nekajkrat naletel na zid, tudi pri županu, čeprav je ta projekt deklarativno vseskozi podpiral in se že od svojih začetkov v lokalni politiki zavzemal za večjo vključenost javnosti v procese odločanja.

Uspeh odvisen od denarja
Z delovno skupino so stvari očitno dobile pospešek, čeprav ostaja v zraku bistveno vprašanje – višina zneska, namenjenega za participatorni proračun. “Če bo odrejenega premalo denarja, ljudje ne bodo sodelovali,” že opozarja Matic Primc iz IMZ, kjer vztrajajo, da naj občina za instrument letno nameni pet odstotkov proračuna, kar bi za Radvanje pomenilo okoli 300 tisočakov. Dolinšek se strinja in pojasnjuje, da bo župan višino zneska sprejel do septembra, za zdaj pa, da se govori o vsoti okoli 100.000 evrov.
Kakršnakoli vrednost že bo, princip je tak, da naj bi bili prebivalci Radvanja poleti podrobno seznanjeni s projektom, predvidoma jeseni pa naj bi začeli odločati o tem, katere investicije v njihovi soseščini bodo umeščene v proračun 2016. V poštev pridejo manjši projekti, kot so denimo obnova ceste, gradnja pločnika, zasaditev dreves, prometna ureditev in podobna vlaganja v okviru denarja, ki bo na voljo. Utemeljene predloge bodo lahko posredovali strokovnim službam mestne občine, te jih bodo ovrednotile, o najboljših projektih bodo Radvanjčani odločali z glasovanjem, tiste, ki bodo prejeli največ glasov, pa bo občina v končni fazi uvrstila v mestni proračun. MČ Radvanje je bila za poskus izbrana, ker gre za srednje veliko mestno skupnost, kjer je bila pripravljenost na sodelovanje, je pojasnil Dolinšek. Če se bo pilotni projekt izkazal za uspešnega, se bo mehanizem postopoma razširil tudi v druge mestne četrti in krajevne skupnosti.

Proračun del javne razprave?
V IMZ so skupaj z zbori samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti šli še korak naprej. Njihova delovna skupina za lokalno samoupravo je pripravila in mariborskim svetnikom poslala gradivo za spremembo poslovnika mestnega sveta. “Poslovnik je napisan tako, da občanom na vseh korakih ovira vpogled v javne zadeve, predvsem pa onemogoča javno razpravo v času sprejemanja proračuna. Roki za razpravo so absurdno kratki, praktično vsi postopki pa tako ali drugače tečejo po skrajšanem postopku. Posledica je, da občina ne posluje transparentno, za svoje odločitve ne podaja razlogov, kratki roki pa otežujejo obravnavo predlogov ne le prebivalstvu, ampak celo svetniškim skupinam,” so pojasnili v IMZ in predlagali daljše roke za razpravo, ki so že bili v veljavi v času bivšega župana Borisa Soviča, nato pa spremenjeni v obdobju njegovega naslednika Franca Kanglerja.
V prvi vrsti pa bi iniciativa rada, da se ima v odločanje o mestnem proračunu možnost aktivno vključiti tudi širša javnost. Predlagajo, da župan po prvem branju v mestnem svetu proračun pošlje v javno razpravo. Zainteresirane skupine občanov bi imele hkrati s svetniškimi skupinami možnost na županstvo pošiljati svoje predloge, občina pa bi se morala nanje argumentirano odzvati. Po zaključeni javni razpravi bi župan proračun z novimi izhodišči poslal v drugo branje, je pojasnil Primc. Vse to bi neposredno omogočalo dvig demokratične kulture in večje zaupanje občanov do izvoljenih predstavnikov, predlogi so tudi v skladu z vsemi relevantnimi zakoni in sledijo priporočilom Inštituta za lokalno samoupravo, še utemeljujejo aktivisti IMZ.
“Župan si pri sprejemanju odločitev prizadeva za dialog in skuša upoštevati vsa različna mnenja,” pa predloge za spremembo poslovnika za zdaj komentirajo na mariborski občini. Prejeli so jih konec prejšnjega tedna, občinsko vodstvo pa jih bo skrbno preučilo, so še sporočili.

Povezava na članek v Večeru